Soleils Couchants

PesemFrancoščina1831

  • Besedilo: Victor Hugo (1802–1885)

Poslušaj

0:00

Besedilo in prevod

Izbrane kitice

Le soleil s'est couché ce soir dans les nuées ;

Sonce je danes zvečer zašlo v oblake;

Demain viendra l'orage, et le soir, et la nuit ;

Jutri bo prišla nevihta, in večer, in noč;

Puis l'aube, et ses clartés de vapeur obstruées ;

Potem zora, s svojo svetlobo zastrto z meglo;

Puis les nuits, puis les jours, pas du temps qui s'enfuit !

Potem noči, potem dnevi, koraki časa, ki beži!

Tous ces jours passeront ; ils passeront en foule

Vsi ti dnevi bodo minili; minili bodo v množici

Sur la face des mers, sur la face des monts,

Nad obrazom morij, nad obrazom gora,

Sur les fleuves d'argent, sur les forets où roule

Nad srebrnimi rekami, nad gozdovi kjer se valja

Comme un hymne confus des morts que nous aimons.

Kot zmeden hvalospev mrtvim, ki jih ljubimo.

Et la face des eaux, et le front des montagnes.

In obraz voda, in čelo gora.

Ridés et non-vieillis, et les bois toujours verts

Nagubani, a ne postarani, in gozdovi vedno zeleni

S'iront rajeunissant ; le fleuve des campagnes

Se bodo pomlajevali; reka polj

Prendra sans cesse aux monts le flot qu'il donne aux mers.

Bo nenehno jemal goram tok, ki ga daje morjem.

Mais moi, sous chaque jour courbant plus bas ma tête,

Toda jaz, vsak dan bolj sklanjam glavo,

Je passe, et refroidi sous ce soleil joyeux,

Grem mimo, in ohlajen pod tem veselim soncem,

Je m'en irai bientôt, au milieu de la fête,

Kmalu bom odšel, sredi praznovanja,

Sans que rien manque au monde, immense et radieux !

Brez da bi karkoli manjkalo na svetu, ogromnem in sijočem!

O delu

Izvirno besedilo je v javni domeni.

Uči se

Predelaj besedilo vrstico za vrstico z zvočnim posnetkom za vsako vrstico

Za več vsebin, jezikov in funkcij prenesi mobilno aplikacijo iz trgovine App Store ali Google Play.

Več pesmi in poezije